You are here

Imate težave z orientacijo? Bi izboljšali vaš notranji kompas?

9 Nov 2017

Kevin O'Regan na Univerzi Descartes v Parizu raziskuje naš notranji GPS sistem in poskuša ugotoviti, kako bi lahko ljudje instinktivno zaznali magnetni sever. Raziskave izvaja s pomočjo sredstev Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council, ERC).

Čeprav se ljudje nemalokrat počutimo večvredne, je marsikatero naše čutilo daleč za tistimi, ki jih lahko občudujemo v živalskem svetu. Psi slišijo zvoke, ki so tako oddaljeni, da jih človeško uho ne zazna. Delfini uporabljajo eholokacijo, kot enostavno in učinkovito navigacijsko napravo. Sedaj pa so se Kevin O'Regan in njegova ekipa odločili trenirati ljudi, da v svoje zaznavanje sveta vključijo občutek za magnetni sever, pri čemer si pomagajo z aplikacijama za pametne telefone "hearSpace" in "naviEar".

Raziskovalci so prostovoljce prosili, da si nadenejo slušalke, opremljene z geolokacijskim kompasom. Ko je oseba obrnjena prosti severu, skozi slušalke pred seboj zasliši prijeten zvok padajoče vode. Zvok se ob obračanju glave premika na desno ali levo stran ter v ozadje. Sledilo je izjemno presenečenje: prostovoljci so se kmalu privadili na novo pridobljen občutek za smer, in ta je postal integralni del njihove vsesplošne orientacije. Kot pove O'Regan, so raziskovalci "uspešno vključili občutek za magnetni sever v živčni sistem notranjega ušesa, ki je odgovoren za prostorsko navigacijo".

Podjetja so uspešne raziskave že zavohala. Cyborg Nest prodaja izdelek North Sense, ki se pritrdi na kožo in rahlo vibrira, ko se uporabnik obrne proti severu. Njihovi konkurenti vključujejo izdelovalce obročkov za gležnje, ki ob usmeritvi proti severu zabrenčijo. Hkrati pa obstaja že vrsta aplikacij za pametne telefone, ki nudijo manj invazivne načine, da se naučimo sami najti pot domov.

In zakaj bi se ustavili pri kompasih? O'Regan meni, da bi lahko v prihodnosti našli načine, s katerimi bi človeška čutila, katerih zametki v naših glavah že obstajajo, obogatili do te mere, da bi naredili "prvi korak proti razvoju kiborgov".

Da bi preizkusil, ali se ljudje resnično lahko počutimo obrnjeni proti severu, je Frank Schumann, raziskovalec v O'Reganovi ekipi, prostovoljce posedel na vrtljiv stol, jih opremil s slušalkami (povezanimi z iPhonom), ki so igrale zvok slapa in začel stol vrteti. V članku, ki ga je objavil v prestižni znanstveni reviji Nature Scientific Reports, Schumann žal ne pove, ali je kateri od preiskovancev dobil morsko bolezen.

O'Reganove raziskave so del študij na področju čutil, ki jih je v zadnjem desetletju financiral Evropski raziskovalni svet (ERC), vodilna agencija Evropske unije, ki podpira temeljne raziskave. Interaktivni prispevek o njegovih raziskavah je na voljo na strani ERC=Science². Naša komunikacijska kampanja temelji na splošnih znanstvenih temah, kot sta 'daljša življenjska doba' in 'hrana', z namenom, da predstavimo raziskave, ki jih podpira ERC in opozorimo na pozitivne učinke tovrstnih raziskav za širšo družbo. Članek o raziskovalcu Kevinu O'Reganu je tretji v zbirki člankov na temo čutil, ki bodo v prihodnjih tednih objavljeni na ERC=Science².

Kevin O'Regan je nekdanji direktor Laboratorija za psihologijo in zaznavanje Državnega raziskovalnega centra Univerze Descartes v Parizu. Njegove predhodne raziskave na področju premikanja oči med branjem so ga vodile do vprašanj, povezanih z vizualnim zaznavanjem in, v sodelovanju s kolegi, do odkritja fenomena "slepote za spremembo". Leta 2011 je v založbi Oxford University Press objavil knjigo z naslovom "Zakaj se rdeča ne sliši kot zvon: Razumevanje občutka zavesti". Leta 2013 je prejel petletno finansiranje s strani ERC za raziskave svojega "senzomotoričnega" pristopa k zavesti v odnosu z zaznavno zamenjavo, bolečino, barvo, dojemanjem prostora, razvojno psihologijo in robotiko.

Tukaj lahko preberete naš interaktivni članek o delu raziskovalca Kevina O'Regana.

Ta članek je brezplačen za objavo. Prosimo, da ob objavi omenite ERC=Science² in vključite povezavo.

O Evropskem raziskovalnem svetu

Namen Evropskega raziskovalnega sveta je, da spodbuja in podpira raziskave v Evropi s pomočjo finančnih mehanizmov, namenjenih temeljnim raziskavam na vseh področjih. ERC pričakuje, da bo tovrstno financiranje v prihodnosti pomagalo privesti do nepredvidenih znanstvenih in tehnoloških odkritij, ki predstavljajo osnovo za industrijo, trge in širše družbene inovacije. Sredstva ERC so podeljena na podlagi odprtih razpisov projektom, ki jih vodijo mladi ali izkušeni raziskovalci ne glede na njihovo državljanstvo, če delajo ali se z namenom dela selijo v Evropo. Edini kriterij za dodelitev sredstev je znanstvena odličnost.

V kolikor bi želeli izvesti intervju s Kevinom O'Reganom, vam ostajam na voljo na spodnjih kontaktih.

Lep pozdrav,

Špela Majcen Marušič

Press Officer

ERC = Science² project

Tel : +386 70 868 457

sp.majcen@gmail.com

Twitter: @SpelaMa, @SciSq

Newsletter


Subscribe to read about Europe's next eureka moments!